JAKOB LORBER

Jakob Lorber se je rodil 22. julija 1800 v Kaniži pri Mariboru. V Jarenini je končal ljudsko šolo, hkrati pa sta ga oče in domači učitelj poučevala več glasbil, zlasti godal. Po letu 1817 je v Mariboru opravil tečaj za učitelja in nato nekaj let učiteljeval. Leta 1819 se je vpisal na mariborsko gimnazijo, ki pa je ni dokončal in se leta 1824 preselil v Gradec, kjer je kasneje opravil višji pedagoški tečaj, vendar učiteljskega mesta ni dobil, tako da se je preživljal kot domači učitelj in glasbenik. Komponiral je, igral violino in spoznal tudi slovitega Paganinija. V letih, ko se je posvečal glasbi, je tudi poglobljeno prebiral Sveto pismo. Zelo veren je umrl 24. avgusta leta 1864.

V svojem štiridesetem letu, ko bi moral prevzeti častno mesto kapelnika v Trstu in se že pripravljal na odhod, se mu je zadnji trenutek odpovedal, ker je 15. marca 1840 ob 6. uri zjutraj po končani jutranji molitvi, zaslišal v predelu srca, kot je sam rekel, Kristusov glas, ki mu je dejal: ‘Vstani, vzemi svoje pisalo in piši!’ Besede so zvenele kot ukaz in Lorber je ubogal. Razglasil je, da mu Božji glas sporoča nova razodetja. Le-ta si je zapisoval po nareku, ne da bi popravil eno samo besedo. Na ta način je v štiriindvajsetih letih napisal skupaj okoli 12.000 strani obsežnih sporočil človeštvu, kar je v novejšem času zbrano v 25 knjigah, ki jih v celoti imenujemo Novo razodetje. Pisal je v nemščini in sicer v stari gotici. Njegovo najpomembnejše delo, ki je Božje sporočilo, je Janezov veliki evangelij, v katerem po Gospodovem notranjem nareku podrobneje opisuje dogodke iz Jezusovih zadnjih treh let poučevanja in delovanja v Sveti deželi.